Ko pridemo do točke, ko se slabo počutimo in začutimo potrebo, da bi bolje skrbeli zase, se običajno lotimo neke diete. Damo se v strog režim prehranjevanja, ker smo prepričani, da nam bo sicer vsaka prepovedana hrana delala skomine in bomo vsakič popustili. Zato si rečemo, da je najbolje, da se vsemu prepovedanemu odrečemo, da bomo hitro prišli do željenih rezultatov. A ko pridemo do prvih minus kilogramov, smo veseli in kot bi že komaj čakali, da vse spustimo in začnemo zopet znova. Tako smo v začaranem krogu in ponavljamo obdobja diete in slabega prehranjevanja.
Resnica je vedno nekje vmes in tudi pri prehranjevanju ni nič drugače. Rigidnost nikoli ne prinese dobrih in predvsem trajnih rezultatov. Ko se v nekaj zelo siliš in uporabljaš močno avtokontrolo, bo ta enkrat tudi popustila, ker ni naravno biti stalno v krču.
Tudi ko se odločimo, da se bomo bolje prehranjevali, si je potrebno dati dovolj svobode, da nam ne postane nevzdržno, ker drugače bomo po končanem obdobju diete, hitro skočili nazaj v slabe navade.
Najbolje je, da se lotimo postopoma. Odstranjujemo slaba živila malo po malo. Začnimo z rednim uživanjem zelenjave za večerjo, ker tukaj lahko naredimo hitro razliko v počutju. Najbolje čim pogosteje zelenjavno juho. Kot vir beljakovin večkrat izberimo stročnico, ki ne obremenjuje ledvic s kislimi presnovki. Istočasno nam fižol in leča tudi energetsko krepita ledvica.
Zmanjšajmo suhomesnate izdelke, paštete, mleko, sire, skuto, jogurte, meso, proteine v prahu, ker vse to pusti dosti kislih presnovkov. Kot slan namaz raje uporabimo humus.
Kravje mleko, ki spada med najbolj alergena živila, zamenjamo z rastlinskim. Sama uporabljam mešanico nesladkanega mandljevega in riževega, katere okus se zelo pribljiža navadnemu mleku in še pena se naredi, če ga zblendate skupaj z jutranjo kavo.
Kot zelenjavo izbirajte kaj drugega kot razhudnike (paradižnik, jajčevec, paprika), ki organizem ne razkisajo, kvečjemu paradižnik zakisli žolč, ki posledično ne razkisa vsebine v črevesju, ko ta pride iz želodca.
Na tešče pojejte najprej sadje, ki pomaga organizmu odplavljat kisle prenovke. Privoščite si ga tudi za dopoldansko in popoldansko malico. A popoldan ne presladkega, če imate težave z uravnavanjem sladkorja.
Počasi dodajajte te dobre navade. Nekateri bojo morali biti bolj pridni kot drugi, če bojo želeli ostati v ravnovesju. Odvisno od lastnih predispozicij, ki jih iridološka analiza očesa zelo lepo pokaže. Modrooki že po naravi ustvarjajo več kislih presnovkov kot rjavooki in mešani. Tudi živčni sistem je pri teh občutljivejši.
Prehranjevanje nam mora priti v navado, postati mora del naše rutine za vedno, če si želite izboljšati zdravje ali pa samo počutje. Kar je seveda najtežje. A v življenju je vedno tako, da se dobrih reči ne doseže hitro in z lahkoto. Vztrajnost je tista, ki je najpomembnejša. Nikoli se ne sme odnehati, se truditi. Na dnevni ravni lahko naredimo dobre ali slabe odločitve. Takšen pristop je veliko prijaznejši in se ga lahko pelje vse življenje do visoke starosti.
