Eden od vzrokov nastanka sladkorne bolezni je hrana. Še nikoli v zgodovini človeštva se ni uživalo toliko ogljikovih hidratov kot danes. Jedilnik povprečnega človeka je sestavljen iz 90 % izdelkov iz pšenice. Za zajtrk kosmiči, kruh, sladko pecivo. Za kosilo krompir, testenine, pica, riž. Za večerjo zopet kruh, krompir, testenine in vmes še kakšna malica, kjer se zopet znajdejo izdelki iz pšenice, kakšen piškotek, rogljiček, čokolada, bomboni.
Vsa ta hrana preide v procesu prebave v enako molekulo glukoze, ki se resorbira iz črevesja v kri. Potuje v jetra in nato v celice kot vir energije. Trebušna slinavka sprosti hormon inzulin, ki omogoča prehod glukoze v celico, kjer se vključi v anaerobne in aerobne procese, pri katerih se sprosti energija, ki nam služi za opravljanje dela.
Neporabljena glukoza se skladišči v obliki glikogena v mišicah in jetrih. Tam nam služi kot rezervna oblika energije, ko glukoze ne dobimo s hrano ali imamo povečano potrebo po le-tej. Zato imamo zjutraj dovolj energije za telovadbo, brez da bi prej zajtrkovali. Telo pod fizično obremenitvijo kliče po gorivu, torej glukozi. Glikogen se razbije in glukoza se sprosti v kri ter preide v celice.
Tretje mesto, kjer telo skladišči odvečno glukozo, je telesna maščoba. Če uživamo prehrano z visoko vsebnostjo škroba, se bo odvečno gorivo skladiščilo v obliki maščobe. Ko ljudje želijo izgubiti kilograme, najprej prenehajo uživati maščobo. Kar ni najbolj priporočljivo, ker maščoba v prehrani ne proizvaja telesne maščobe. Vsaj ne neposredno, kot to delajo ogljikovi hidrati. Večina ljudi uživa reven zajtrk, nekaj malega za kosilo in obilno večerjo, pozno zvečer pa še poobedek. Ko se zvečer umirimo in telo potrebuje zelo malo energije, ne porabi obilice glukoze, ki jo vnesemo s testeninami, kruhom in podobnimi živili. Te odvečne količine glukoze prisilijo jetra, da jih ponoči skladiščijo v obliki maščobe.
To je ključ do razumevanja, zakaj pride do nastanka sladkorne bolezni. Visoke količine glukoze zahtevajo visoke količine hormona inzulina, ki omogoča vstop le-te v celice. V telesu se vzpostavi stanje hipoglikemije – znižana količina sladkorja v krvi – in človek se počuti slabo, brez energije, lahko se mu vrti, je zaspan. Trebušna slinavka sprosti drugi hormon glukagon, ki omogoča prehod glukoze iz rezervne oblike glikogena v kri. Človek čuti potrebo po novi pošiljki sladkorja in hitro poje nekaj sladkega. Sladkor se zopet preveč dvigne, sprosti se inzulin in tako naprej v začaranem krogu, dokler naša trebušna slinavka nima dovolj in razvije inzulinsko rezistenco. Telo se obvaruje tako, da izloča odvečni sladkor ven iz telesa z urinom. Zato se bolezen imenuje diabetes mellitus, kar pomeni sladek urin.
V prehrani je res ogromno sladkorja in drugo živilo, ki se mu velja izogniti, je pšenica. Danes je večina pšenice hibridizirana, ker daje večje donose. Poleg težko prebavljivega glutena vsebuje tip škroba amilopektin A, ki močno dvigne sladkor v krvi. Na primer krompir in banane vsebujejo škrob tipa amilopektin B, ki je tudi problematičen glede dviga sladkorja v krvi, zato so ta živila diabetikom odsvetovana. Stročnice vsebujejo škrob tipa amilopektin C, ki počasi sprošča glukozo v kri. Diabetiki naj bi uživali živila z GI pod 55. Sladek krompir ima GI 50, sladkor 59, hibridna pšenica pa 69. Šokantno je to, da ima polnozrnata pšenica še višji GI, in sicer 72, ker ni rafinirana in vsebuje še več amilopektina A. Zato se diabetikom, ki preidejo na polnozrnate pšenične izdelke, stanje ne izboljša, kot bi pričakovali.
Hibridna pšenica je danes eden od glavnih razlogov pandemije predebelih ljudi. Najbolj tipičen znak obilice pšenice v obrokih je visceralna maščoba. Gre za maščobo okrog organov trebušne votline in maščobo na trebuhu.
Živila, primerna za diabetike in ljudi, ki želijo zmanjšati težo, so naslednja:
- Prvo mesto si absolutno zasluži zelenjava, ker je bogata z vlakninami in revna s sladkorji.
- Beljakovine, ki jih najdemo v jajcih, ribah, stročnicah, semenih, oreščkih in z beljakovinami bogatih žitih, kot so proso, kvinoja, ajda in oves.
- Maščobe, ki jih najdemo v oreščkih in semenih ter olivnem in kokosovem olju.
- V začetnem stadiju zdravljenja je dobro odstraniti tudi sadje, ker vsebuje veliko sladkorja, ohrani pa se samo sadje z nizkim GI, kot so češnje, jagodičevje, granatno jabolko in manj sladka jabolka.
Kaj še pomaga pri uravnavanju nivoja sladkorja:
- Izrednega pomena je ustrezna hidracija telesa, ker trebušna slinavka ne more tvoriti hormonov, če ni dovolj vode. Potrebujemo vsaj 8 kozarcev vode z malo himalajske ali nerafinirane morske soli, ki nas oskrbi z minerali, ki omogočajo vstop vode v celico.
- Če dodamo še rekreacijo, lahko izboljšamo inzulinsko rezistenco že v tednu dni. Zelo učinkovit trening je visoko intenzivna intervalna vadba, ki poveča cirkulacijo krvi v vseh organih. V primeru sladkorne bolezni je najbolj potrebna v trebušni slinavki, ki se prebudi in bolje opravlja svoje naloge.
- Poleg sladkorja in pšenice je v začetni fazi priporočljivo odstraniti tudi kavo, med in javorjev sirup. Bolje je, če se ne pije alkoholnih pijač. Tudi kajenje je škodljivo.
- Poskrbimo še za dovolj počitka. Odpravimo se spat ob devetih, saj se telo intenzivno obnavlja med deveto in drugo uro zjutraj.
Krasna novica je, da ima telo mehanizme, ki lahko izboljšajo določeno bolezen, če mu le damo ustrezna navodila!
Viri:
William Davis, Wheat Belly, 160 strani, Založba: Rodale Books (3. Januar, 2017),
ISBN-10: 1623368545, ISBN-13: 978-1623368548
David Perlmutter, Grain brain, 304 strani, Založba: Little, Brown and Company (15. November, 2016), ISBN-10: 0316319198, ISBN-13: 978-0316319195
Bruce Fife, Stop autism now, 306 pages, Založba: Piccadilly Books, Ltd. (2. April 2012),
Tina Kobal, dr. vet. med.