KORISTI KOKOSOVE MAŠČOBE

Kljub temu da kokosovo maščobo sestavljajo uglavnem težje nasičene maščobne kisline, so te kratkoverižne in se presnavljajo drugače kot sorodnice dolgoverižne maščobne kisline v nasičeni živalski maščobi. Prebavi se v večini že pred prihodom v črevesje in zato skoraj ne obremenjuje trebušne slinavke ne z vidika prebavnih encimov in inzulina. Za njeno prebavo ni potreben niti žolč.

Hitro vstopi v celice in služi kot vir energije. Čeprav ni nizkokalorična, se z uživanjem kokosove maščobe porabi več kalorij, kot se jih zaužije. Zato je koristna, če želite izgubiti odvečno težo in če se borite s sladkorno boleznijo ali z nihanjem sladkorja.

Da bi zmanjšali občutek lakote in si dodali energijo, lahko pred obrokom zaužijete 1 žlico hladno stiskane kokosove maščobe v topli vodi ali čaju.

Dve kislini lavrinska in kaprinska, ki ju vsebuje, sta koristni pri jačanju imunskega sistema. V telesu pomagata zmanjševati obremenjenost z virusi, kandido in nekaterimi bakterijami. Obstaja tudi raziskava dr. Cornata S. Dayrit Emirtius-a o močnem znižanju virusov pri bolnikih z AIDS-om.

Koristi tudi ljudem s šibko ščitnico, ker pospeši celoten metabolizem.

Zelo je koristna pri težavah s kožo, kot so razna vnetja, luskavica, prhljaj, kjer pravzaprav ne vemo, kateri rušitelji imunskega sistem so v ozadju ali virusi ali bakterije ali gljivice ali vsi po malem.

Najbolj je seveda koristna ekstra deviška kokosova maščoba in če jo uživamo brez termične obdelave. Če jo uporabljamo pri peki ali kuhanju, moramo poskrbeti, da je ne segrevamo nad 160 stopinj. Za cvrtje je boljša očiščena, ki zdrži višje temperature nad 200 stopinj in tudi nima vonja. Vendar ta ne deluje več zdravilno.

Hladno stiskana je uporabna tudi za direkten nanos na kožo ali lasišče in ima tam tudi protigljivičen in bakterijski učinek.